Za spremljanje svete maše kliknite na povezavo: Sveta maša v živo

https://www.twitch.tv/zupnijakoper   ogled za nazaj                                                                                                                                

Jezusovo branje zgodovinskega dogajanja

Ko razmišljamo o dogajanju zgodovine, zlasti ob nesrečah, potresih, vojnah, epidemijah, se srečamo z Jezusovo vlogo. Že na povsem človeški ravni je pokazal nov način človeškosti in ljubezni, odkril je veličino človeškega dostojanstva in pokazal ljubezen, ki se dotika vseh globin krhkega življenja.

Tako kot je predhodnik Janez Krstnik klical ljudi k spreobrnjenju, je tudi Jezus vabil ljudi, da se spremenijo smer življenja in v njem odkrijejo prisotnost Božjega kraljevanja v svetu. V nekaterih primerih se je ustavil pri nesrečah, ki so se zgodile in povedal, da zanje niso ljudje prav nič krivi. Če je padel stolp v Siloi na ljudi in jih pobil, ti niso bili večji grešniki kot drugi. (Lk 13,1-9) S tem je zavrnil razmišljanje tedanjih Judov, ki so povezovali kazni z določenimi grehi. Iz Jezusovih napovedi o Jeruzalemu je mogoče razbrati težave in nesreče, ki jih bodo povzročili Judovski voditelji s svojim napuhom in trmo, ker niso  znali brati svojega časa in sprejeti klica k spreobrnjenju. Kasneje, čez 30 let, so v luči njegovih napovedi brali porušenje Jeruzalema in templja ter razkropitev Judov po vsem svetu.

Judom je povedal, da nima drugega znamenja za svoje poslanstvo, kot znamenje preroka Jona, ki ga je pojedla velika riba in potem pustila po treh dneh. (Mt 12,39) Jezus je s tem velikonočnim znamenjem budil upanje in delil usmiljenje, ko je odpuščal grehe, ozdravljal bolezni, izganjal hude duhove. Pokazal jim način, kako se z njim in v njem gradi Božje kraljevanje v svetu. Tudi, ko so ga ob ozdravljenju sleporojenega vprašali učenci, kdo je grešil, da se je tak rodil, jim je povedal, da ni grešil ne on, ne njegovi starši, ampak je to prilika, da se razodene Božje delovanje. (Jn 9,3) Jezus ni iskal moralno kozmičnega vzroka, zakaj se je zgodilo nekaj hudega. Ni izpostavil določenega greha, ki bi predstavljal Božjo kazen, ampak je usmerjal naprej k daru odrešenja in novega življenja. Bil je luč, ki je želel prinesti svetlobo v vse pore bivanja.

Zelo zgovorna je Jezusova drža, ko je kot mesijanski kralj jezdil na osličku in so ga množice romarjev ter domačinov pozdravljale kot moža, ki prinaša mir. (Lk 19) Tudi v trpljenju, ki ga je čakalo kmalu za tem, je rekel svojim učencem, naj se njihovo srce ne vznemirja in plaši. (Mt 24,6)

Če pozabimo na te Jezusove besede o odvijanju dogodkov zgodovine, lahko pademo v nevero in razne teorije o nesrečah ter koncu sveta. Namesto apokaliptičnega strahu in kazni, je Jezus napovedoval rešitev in odrešenje. Zelo dobro popotnico je dal svojim učencem z molitvijo očenaša. V njem molimo, naj pride Božje kraljestvo in se zgodi njegova volja. Potem prosimo, naj nam Oče odpusti naše grehe in da moč, da ne bi padli v skušnjavi. Če bomo molili očenaš v tem duhu, se ne bomo obremenjevali z zmotnimi razlagami, da bo prišlo Božje kraljevanje s posebnimi znamenji in močmi ali si mislili, da je potreben poseben še kakšen dogodek po njegovem trpljenju, smrti in vstajenju. Pismo Hebrejcem postavlja Jezusa na vrh vsega preroštva, za njim ni več poti naprej, ampak zajemanje iz tega, kar je razodel in podaril svoji Cerkvi. (Heb 1,2) Nova zaveza ga neprestano postavlja v središče dogajanja zgodovine. Ob obujenju Lazarja je pokazal svojo gospostvo nad smrtjo. Napis, ki so ga dali nad njegovo glavo pri križanju, je odrazil njegovo bistvo, da je gospod.

S tem je povezano tudi vprašanje, kaj dela Bog v času te pandemije? Taylor govori, da je treba gledati na dogajanje v luči Jezusovega delovanja. Vsi dogodki so klic k spreobrnjenju in sprejemu Božjega kraljevanja. Jezus je dovolj močan razlog, da se ob njen spreobrnejo ljudje od češčenja malikov, praznega življenja, krivic ter vse hudobije. Na križu je Bog pogledal v vsa trpljenja in vse hudo v svetu. Zato tudi trpljenja, potresi in epidemije ne morejo zastreti Kristusove vloge v zgodovini.