Angel varuh

Ob besedi 'angel' nam navadno zazveni tudi beseda 'varuh'. O angelih, ki varujejo najšibkejše, je spregovoril Jezus v evangeliju: »Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.«.(Mt 18,10) Izraz mali se ne nanaša le na otroke, ampak tudi na neznane, zanemarjene in preproste ljudi krščanske skupnosti. Jezus pravi, da ima vsak od teh majhnih in zaničevanih ljudi angela, ki gleda Božji obraz. S tem je na očiten in nesporen način povedal, da ima vsak človek svojega angela varuha. Ideja o angelih varuhih je prisotna v mnogih religijah. Jezus tukaj prevzame judovsko podobo, a jo nato razvije. Tam so angeli varuhi na zemlji in ne morejo videti Božjega obraza. Jezus pa pravi, da ima vsak človek angela varuha, ki  vidi Boga.

O obstoju angelov varuhov govori že Stara zaveza,(1 Mz 48,18) angel je bil prisoten pri spreobrnjenju in krstu Kornelija, o čemer pišejo Apostolska dela.(10,3) Ni dvoma, da ima vsak krščenec svojega angela. Nekateri cerkveni očetje trdijo, da so angeli podarjeni pri krstu (Bazilij),  drugi (Tertuljan, Origen) pravijo, da so angeli varuhi dani ljudem pri rojstvu.  Gotovo je, da krst odpravlja zid in ločnico med človekom in Bogom, ter podarja sadove odrešenja. Ena od posledic Božjega učlovečenja je spremenitev odnosov med ljudmi in angeli. Po krstu more delovati angel v človeku na nov način.

Tako ostaja splošno prepričanje, da ima vsak človek od rojstva svojega angela varuha. Ljudje ne obstajajo brez angelov. Še več, cerkveni očetje so trdili, da angeli pripadajo tudi različnim ljudstvom in skupnostim. To je še posebno razvidno v Knjigi razodetja.(Raz 2-3)

Podoba in vloga angela varuha je lahko različna v življenju ljudi, vendar ni mogoče zanikati njihove prisotnosti in vloge. Angel spremlja človeka, stoji poleg njega in ga ne zapusti. Še posebno otroci čutijo njegovo bližino. Starši pogosto zaupajo otroke v njihovo varstvo, da varujejo otroke, ko sami ne morejo biti prisotni.

Tu je Božja milost, ki jo izkusimo po delovanju angelov. Mnogi tega poznajo že iz otroštva. Kakšno bogastvo varstva in bližine je v molitvi Sveti angel. Pri tem je treba poudariti, da angel ni odgovoren za vse. Sami moramo prehoditi svojo pot, biti preudarni in pravilno oceniti okoliščine. Še vedno pa ostane 'vmesno območje', ki ga zaupamo varstvu angelov. Zaupanje v angela varuha in previdnostni ukrepi morajo iti z roko v roki.

Marsikdaj smo že doživeli, kako smo bili v nevarnih okoliščinah in smo občutili Božjo roko, ki nas je spremljala, rešila. Nekateri rečejo, da so imeli srečo. Toda ne le po njihovi zaslugi, bil je Božji prst po angelu varuhu. Po drugi strani pa celo neverni ljudje doživijo, da so pod Božjo zaščito in varstvom. Čeprav težko vzpostavijo osebni odnos z Bogom, čutijo prisotnost angelov in to je nekakšna 'vera v iskanju' Boga.

Angel varuh ne pusti črnogledosti v našo dušo. Varuje nas pred zanemarjenostjo in razočaranjem ali celo samomorom. Krepi samozavest, da gledamo pozitivno na dogajanje in nase, da se spoštujemo in cenimo, odvzame nam strah pred delom, da zvesto opravljamo svoje dolžnosti. Navdihuje nas, z njegovo pomočjo se stvari izboljšajo. Z njim prebrodimo življenjske krize in izboljšamo odnose. Pomaga zdraviti rane iz otroštva in skupne zgodovine. Angel ni omejen le na vidno in izvedljivo, deluje v stvarnem življenju in ga presega. Je blizu dogajanju in obenem ostaja v skrivnosti. 

Ob zaupanju angelu pride v globino duše Božja svetloba in upanje, izginejo slabe misli in nemoč, začnemo videti pozitivne rešitve in izgine teža, ki nas je morila. Zato nas njegova prisotnost osvobaja in poživlja. Ob njem odkrijemo svoje zdrave moči in prisotnost Boga, ki je globlji, kot smo sami sebi. Tudi v zrelosti posreduje za nas, nas ščiti in ozdravlja. 

OZNANILA

V ponedeljek  ob 18.30 molitev za družine. 
V torek, na god sv. Bonaventure, ob 18.30 molitev za bolnike.  
V sredo, na god Karmelske Matere Božje, ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Pri večerni sveti maši obhajilo pod obema podobama. 
V četrtek, na god sv. Aleša, ob 18.30 molitev za duhovne poklice.  
V petek, na god sv. Elija iz Koštabone, sveta spoved ob 8.40 in ob 18.45. ob 18.30 molitev za mir, sprejem romarjev. 
Opoldanski orgelski recitali ob 12.00 v nedeljo13.7; soboto 19.7; v nedeljo 20.7.