.

Ljudske darovanjske pesmi

Prvotno je darovanjski spev spremljal procesijo, v kateri so prinašali darove za sveto mašo. S tem so želeli izraziti svojo hvaležnost za dobrine in jih vključili v nekrvavo Jezusovo daritev na oltarju. Ta je bila čisti dar za osvoboditev in prečiščenje ljudi ter sveta. Svet in človeško delo je usmerjeno v evharistijo, v veliko spremenjeno stvarstvo. V prvi Cerkvi so se izogibali preveč materialnim oblikam darovanja pri sveti maši, obenem so spodbujali darovanje in dobrodelnost na vseh ravneh. Človeški dar se mora srečati z Gospodovim, Ko darujemo kruh in vino na oltar, darujemo sebe in ves svet.

Darovanjske pesmi spremljajo darovanje skupnosti in duhovnika, ki predstavi darove Gospodu: Pšenični kruh in trte plod, darujemo ti, o Gospod.« Besedilo pesmi: Bog vsemogočni pravi, da s kruhom in vinom dvigamo vdano tudi svoja srca. Naj sprejme Gospod to darovanje, da bo Cerkvi v blagor, dušam pa naj odpre pot v nebo. V ljudski pesmi: Bratje molimo podobno prosi skupnost, da Gospod sprejme dar, ki mu ga prinašajo. Čutijo se nevredni pred svetim Bogom, zato prosijo Jezusa, da bi on izročil dar Očetu. Tako se bo vredna in čista daritev dvignila v nebo. Tudi Mavova pesem: Mašnik k darovanju prosi Gospoda, da bi mu ugajala daritev, ki jo darujejo. V teh darovih je predstavljeno delo, trpljenje in vse njihovo življenje: »Sprejmi v varstvo svojo ves človeški rod. vse je delo tvoje, slava ti, Gospod.« Božja slava je cilj in smoter človeškega prizadevanja. Zato je tretja kitica darovanjskih pesmi povzetek hvalnice: Svet.

Gregor Zafošnik pravi v pesmi: Darujemo, Gospod, da s kruhom in vinom prinašajo pred Gospoda: radosti, bridkosti, sestre, brate. V teh darovih je srčna prošnja: »Da verovali vsi, zaupali bi vate, ljubili s čistim srcem te vse dni.« Najbolj pogosto zapeta darovanjske pesem v ljudskem duhu je Kimovčeva: Oče večni na oltar. Za zbor jo je uglasbil Anton Jobst. Besedilo predstavlja darove, ki jih prinašajo na oltar: kruh, vino, življenje, delo, trpljenje. Temu sledi prošnja k nebeškemu Očetu, da sprejme darovani dar. Mašnik ga bo spremenil v Jezusovo telo in kri, kar je že predokus novega časa, milosti in upanja ter večnega življenja. Franc Blažič je uglasbil pesem: Kruh in vino povzdiguje, ki se začne s slavnostnim enoglasnim uvodom, da bi s tem počastil to, kar se dogaja na oltarju, ko mašnik dviga kruh in vino ter ju daruje Očetu. Prosijo ga, naj sprejme to daritev skupaj z molitvijo skupnosti in človeštva. Prosijo ga, naj ga slavi Sinova daritev. Z njo in v njej so povezane daritve, prošnje in molitve vernikov. Ta molitev naj pomiri Očetovo jezo nag grehi človeštva. S tem vstopanjem v Jezusovo daritev se posvečuje Cerkev in njeno misijonsko delo, da pokliče narode in jih vodi v nebes ter varuje pred pogubljenjem. 

Pesem: Sprejmi Bog, Oče večni se osredotoči na ljudi, ki prinašajo Očetu darove. Zavedajo se svojih grehov, težijo jih, zato prosijo za odpuščanje in usmiljenje, da bo dar, ki ga ponižno izročajo, Bogu v slavo, zahvalo in spomin, ker je Jezus dal zanje svoje življenje. Pesem Michaela Haydna: Tvoj mašnik zdaj daruje ima drugačen izraz, podobna je nemškemu koralu. Mašnik daruje Gospodu darove, s katerimi bo posvetil ljudi. Dar kruha in vina je za odpuščanje grehov, da pride Jezusova Božja slava v te darove na oltar.  V podobnem duhu je tudi pesem: Večni Oče, vse dobrote, ki jo je uglasbil Robert Fuchner. Močno je poudarjena povezava med darom na oltarju in Jezusovim darom odrešenja: » Saj za vseh ljudi rešenje, sebe dal si v smrt grenko. Glej, mi damo ti življenje, duše naše in telo.«

Zafošnikova pesem: Zdaj duhovnik kruh in vino vabi zbrano skupnost: »Bogu srca posvetimo, svojo dušo in telo in z duhovnikom prosimo, naj mu všeč daritev bo.« V drugi kitici prosi za očiščenje duš in vnemo za Jezusa. Cerkvi naj koristi ta dar, pokojnim pa podeli večni mir.