Na povezavi

 https://www.twitch.tv/zupnijakoper

 lahko v živo spremljate prenos svete maše,

                                                      v   nedeljo ob 10. uri.                                                                                                                           

Odnosi in zdravje

Iz vsakdanje izkušnje je očitno, da dobri odnosi pripomorejo k dobremu razpoloženju in zdravju. Razbiti in neurejeni odnosi pa vplivajo na poslabšanje zdravja in nastanek določenih bolezni. Podobno velja tudi za različne skupnosti in za državo. Če so ljudje strpni in odprti drug do drugega, je skupno življenje spodbudno, kjer so ljudje razdeljeni ali celo skregani, se to pozna pri ustvarjalnosti, odnosih in počutju.

Dobri odnosi krepijo imunski sistem, ustvarjajo dobro naravnanost ljudi in jih  obvarujejo določenih težav ter nevšečnosti. Tudi, ko zbolijo, prej ozdravijo. Razpoloženje v okolju pomaga pri vzpostavljanju ravnovesja v človeku.

V sodobnem svetu je veliko odnosov, z mobilnimi telefoni in internetom smo še bolj povezani in prepleteni. Kljub vsem možnostim za povezave, je veliko ljudi samih in brez globljih  odnosov. Za nekatere so prijateljstva breme in tudi odnose dozirajo glede na njihovo razpoloženje. V taki naravnanosti se zameglijo odnosi do sebe, do drugih in do Boga. Toda ustvarjeni smo za odnose in tudi življenje v večnosti bo izpolnjen odnos. Krčanska duhovnost je osebna in odnosna. Tudi samotarski menihi imajo določeno povezavo s skupnostjo.

Ko nastopi depresivnost, se začnejo odnosi še bolj ožati, ljudje ne sprejemajo drugih in niti samih sebe. Bog je daleč. Ker se ne čutijo sprejeti in se oddaljujejo, se jim zdi, da jih zavračajo celo njihovi najbližji. Postane jih strah vsega, bojijo se, da bi jih drugi ranili, sodili, posegali vanje. V ozadju je nesprejemanje ljubezni, Božje in človeške.  Zato nimajo moči in se začnejo zapirati vase, v svoj svet, v dejavnosti in beganje. Strah in pomanjkanje odnosov sta prisotna tudi pri anoreksiji in bulimiji.

Ovire v odnosih so nesproščenost, neiskrenost in kontrola. Namesto, da bi se odprli in podarili, kontrolirajo druge, se dvigajo nad njih, pokažejo jim, da jih obvladajo. Skušnjavi kontrole v odnosih včasih zapade tudi kakšen psiholog ali duhovni voditelj, kar je seveda velika napaka in obubožanje njegovega poslanstva. Nesvobodni in kontrolirani odnosi uničujejo povezave in življenje. Ti ljudje so kot pazniki v zaporu, ki kradejo drugim svobodo. Brez svobode pa ni življenja, odnosov, ljubezni, zaupanja.

Izhod iz teh stanj se more zgoditi po poti ljubezni, Božje in človeške. Ko začnemo z nekom moliti in vnaprej izročati vse dogodke, odnose, srečanja, postanejo strahovi manjši. Po  molitvi in ljubezni se začne vzpostavljati določena samostojnost in trdnost. Pomembno je graditi zaupanje v Boga in vase, potem niso več tako naporni odnosi do ljudi, niti do tistih, ki so nasilni in krivični. Jezus je v zapovedi ljubezni naročil, naj ljubimo drug drugega, kakor nas je on ljubil (Jn 13, 34) in potem, naj ljubimo bližnje, kakor imamo radi sami sebe.(Mr 12,29-31).  Gotovo so lahko prisotne določene rane iz otroštva, nasilno okolje, neiskreni odnosi, ki jih je treba pozdraviti ali se pred njimi zavarovati.

Odnos do drugih je mogoč, če jih ne sodimo in smo preprosto z njimi. V molitvi jih sprejemamo kot tiste, ki jih Gospod pošilja v naše življenje in so za nas njegova živa prisotnost. Drugi torej niso sovražniki, ampak Božji dar.

Za zdravje je pomembna vzajemna povezanost z drugimi in odprtost. V odnosih se namreč začutimo kot osebe in sicer z vsem, kar smo. Z vsem lepi in dobrim, pa tudi z bolečinami in bremenom, ki ga nosimo s sabo. Božja usmiljena ljubezen se sklanja v najšibkejše točke in odnose. S tem se poglobi zaupanje in moremo zaživeti bolj odprto. Zdrav odnos do sebe, do bližnjih in do Boga bo temeljno vplival na mišljenje, zdravje in dobro počutje. Zavedali se bomo, da potrebujemo drug drugega in tako moremo živeti zdravo ter celovito.