Dotakniti se Jezusove obleke

Ženska, ki je krvavela 12 let, je videla, da je okrog Jezusa velika množica in da bo težko prišla do njega, da bi ga prosila, da bi ga ozdravil. Razmišljala je, da je edina možnost, da bi se ga vsaj na neki način dotaknila.(Mr 5,27)

Obleka je najbolj zunanja podoba Jezusove osebe. Obleka predstavlja človeka, govori o njem in ga varuje, predvsem je narejena po njegovi meri in se človek poistoveti z nji. Odnos z osebo gre torej tudi preko obleke.

Drugo pomembno dejstvo srečanja ženske z Jezusom je množica, ki je bila okrog Jezusa. Ljudje so prišli k njemu, da bi ga poslušali in našli rešitve za svoje življenje. Nekateri so bili tam tudi bolj na obroben način ali zaradi radovednosti. Vsekakor je bila gneča, prostor okrog Jezusa je bil zaseden. Ljudje so čutili njegovo sočutje, on pa je sprejel množico v svojem srcu, ko so bili ljudje videt kot ovce brez pastirja. Ko je bil v hiši in je bilo okrog veliko ljudi, so nosači spustili mrtvoudnega človeka skozi streho pred njega. (Mr 2, 1-4) Slepemu Bartimaju iz Jerihe je rekla množica, naj umolkne in ne obremenjuje množice. (Mr 10,46-52) Tudi ženska, ki je hotela srečati Jezusa, se je morala srečati z množico in se prebiti do Jezusa.

Jezus prebiva v svojem ljudstvu. Če ga želimo srečati in se ga dotakniti, moramo sprejeti množico okrog njega. To so različni ljudje, ki skupaj sestavljajo Cerkev. Jezus je rekel, da kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem Duhu, je on med njimi. (Mt 18,20) Za Cerkev je bistveno, da smo v njej skupaj zaradi Jezusa. Nevesta Cerkev je marsikdaj muhasta, nezvesta, hladna, travmatična, toda vedno znova se vrača v najlepši objem svojega Ženina Jezusa. V njej so prisotni svetniki, zakramenti, Božja beseda, drugi viri milosti. Hudič pa se vanjo zaletava in jo hoče sesuti.

Če se želimo dotakniti Jezusove obleke, moramo brati Božjo besedo in narediti pot spreobrnjenja. Anselm Grün pravi, da se je pri tej ženski zgodila sprememba notranje naravnanosti. Ni več iskala le pozornosti nase, ampak se je odprla za darovanje. Ozdravljenje in življenje sta dar. Nič ni mogoče doseči na silo, tudi pomoči ne. Ženska je to delala in ostala sama, brez rešitve in življenja. Sprememba se je zgodila v ljubezni. Kdor se dotakne Jezusove obleke, prej v svoje telo tok Jezusove moči in ljubezni. Ženska ne bo več iskala sebe, ne bo dajala, da bi prejela, delila bo z drugimi, kar bo imela.

Jezus je vprašal, kdo se ga je dotaknil. Želel se je srečati z žensko in jo ozdraviti ne le telesno, ampak tudi v njeni duši, da bi se naučila ljubiti in deliti. Poveličanega Jezusa se ne moremo neposredno dotakniti, ko se je to zgodilo pri tej ženski. Jezusa so dotaknemo po besedah Svetega pisma. Če se k svetemu sporočilu obrnemo v veri, potem pride iz njega moč, ki zdravi telo, dušo in duha. Jezusovo telo se dotaknemo pri liturgiji in zakramentih. Jezus nam deli kruh svoje ljubezni, ki je šla do konca, kar predstavlja znamenje vina. Beseda in Jezusovo telo čakata, kdaj bosta mogla sprožiti reko milosti za naše življenje in ozdravljenje. Zakramenti nam na poseben način približajo Jezusovo prisotnost. Biblicist Rosini pravi, da bi morali sprejeti zakramente kot zdravila, s katerimi se dotaknemo Jezusovega telesa in obleke. Ta dotik je tudi spoved, v kateri nam je podarjeno Jezusovo odpuščanje in usmiljenje, ki ozdravlja.

Gospodove obleke se moramo dotaknili, da se bomo mogli boriti s skušnjavami in grešnimi nagnjenji. Gospod more uporabiti tudi naše bližnje, da se nas dotakne in nas pozdravi. Če ga iščemo, če se trudimo, če ga prosimo, bo prišlo do stika in ozdravitve. Biti moramo ponižni, videti svojo krhkost in krhkost drugih, sprejeti svoje rane. Tako se ne bomo oddaljili od Jezusove obleke in osebe.