Marijino človeško in božje materinstvo - 1

Pri Marijinem življenjskem  poslanstvu je vse povezano s človeškim in Božjim materinstvom. To je korenika Marijine veličine in steber, ki sega v vse čase. Marija je Jezusova mati in Jezus je Božji Sin. Nova zaveza ji največkrat daje naziv Jezusova Mati.

Kakor je Abraham predstavljal vse človeštvo, tako tudi Marija stoji v službi Boga skupaj s celim človeštvom. Hodi hodi z vsem človeštvom na pot odrešenja, da bi se mogel polno uresničiti vsak človek. To pomeni, da je v njenem in Božjem Sinu v moči Svetega Duha uresničen končni cilj vsakega človeka, moškega in ženske.

Marija je človeška mati, začetnica življenja (genitrix). Otrok Jezus je sad njenega telesa. Navadno si spola delita funkcijo rojevanja: oče in mati skupaj prispevata k spočetju otroka. V posebnem primeru Jezusa je prisotna le Marija, namesto moškega pa deluje Sveti Duh. Sicer ima mati izjemno dejavno vlogo pri spočetju in po njem. Nosečnost, prehrana, razvoj zarodka in rojstvo so deli materinstva. V maternici se gradijo odnosi, materinstvo vsebuje razsežnost sprejetosti in potrditve. Vse to je izredno kompleksno in zaznamuje človeka za vse življenje.

Veroizpoved pravi, da je bil Jezus rojen iz Device Marije. To njeno materinsko vlogo je pripravljalo poslanstvo žena v stari zavezi. Vzhodni cerkveni očetje govorijo, da se je v njej zbrala vsa milost stare zaveze, Angel jo je pri oznanjenju pozdravil kot 'milosti polno'.(Lk 1, 28) Katekizem pravi, da jo je Božja milost povsem prežela, da bi mogla dati svobodno pritrditev svoje vere oznanilu svoje poklicanosti.(KKC 490) Zato Marijino materinstvo ni bilo vsiljeno, bilo je 'fiat', svobodna pritrditev, s katero se je odzvala na Božji klic ljubezni. Svoboda je bistvena značilnost za novo stvarjenje. Jezus je tako prevzel svoje biološke in psihološke lastnosti od matere Marije.

Potem pa trajnost materinstva. Materinstvo ni le ena faza življenja. Mati je mati za vse življenje, tako kot je nekdo sin ali hči za vse življenje. Spremljati otroka, ga vzgajati in deliti njegovo usodo. Kot mati je doživela rojstvo otroka v težkih razmerah v Betlehemu in z njim bežala v Egipt. Skupaj so se preselili v Nazaret. Tam je Jezus rastel in dozoreval pod Jožefovim in predvsem pod Marijinim pogledom. Od njiju se je naučil jecljati svoje prve besede. Kakšna milost je bila, da je ta otrok, ki je učlovečeni Božji Sin, rekel Mariji: moja mati! In Marija mu je mogla reči: moj dragi otrok. V njunih odnosih sta ljubezen in nežnost tekla v obe smeri na način, ki ga človeštvo še ni videlo, pravi Leonardo Boff. Od Jožefa in Marije se Jezus je naučil moliti in brati Sveto pismo. Predvsem pa so njegovi učenci opazovali njegovo prijaznost in občutljivost, ki jo je bil deležen v svoji družini. Prav tako modrosti in zvestobe, ki jo je pokazala njegova Mati. Učila ga je premišljevanja in sprejemanja skrivnosti. Ko je hodil kot potujoči prerok, ga je od doma spremljala z molitvijo. Bila je z njim na križevem potu in pod križem do njegove smrti ter pokopa. Z vsem tem je Marijino človeško materinstvo zgled materam in njihovemu odnosu do otrok.

Človek, ki se rodi, je nosilec iste človeške narave in je povezan z vsem človeštvom. Zaživi v istih okoliščinah na planetu, diha isti zrak, pije vodo iz istih izvirov, gleda isto sonce in zvezde. Doživlja sprejetost človeške in Božje ljubezni. Obe mu prihajata naproti in ga želita zavarovali ter okrepiti za pot človeškosti. Vse to je dala Marija Jezusu. Zato je njena veličina neizmerna, kot jo je imenovala sorodnica: "Blagoslovljena si ti med ženami!" (Lk 1,42) ali z nebeškim poslancem: "Pozdravljena, milosti polna!" (Lk 1,28). Ona je medij, posrednica, po kateri je Božji Sin postal človeško meso. Ni prišel na svet že z živim, pripravljenim, telesom, ampak je začel živeti v takšnem človeškem telesu, kot ga imajo ljudje, njegovi bratje. Kot je bil Jezus povezan z Marijo s popkovino, tako ga je Marija povezala s popkovinami vseh ljudi. Vsi ljudje smo Božje delo in nosimo pečat njegove podobe. Marija pa začenja z Jezusom novo človeštvo, ki ni uporniško, ampak je odprto ljubezni po daru, ki ga prehiteva.

OZNANILA

Na prvo adventno nedeljo in nedeljo Karitas nabirka za delovanje Karitas.

Ob 10.00 blagoslov adventnih venčkov. Ob 16.00 bogoslužje v Tribanu pri Sveti Barbari.  

V ponedeljek ob 17.30 molitev za družine.

V torek  ob 17.30 molitev za bolnike.  Ob 18.45 seja Župnijskega gospodarskega sveta.

V sredo, na god sv. Frančiška Ksaverja, ob 9.00 sveta maša z duhovniki naše dekanije in škofom Petrom. ob 17.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Ob 18.45 večer za ženske.

V četrtek, na god sv. Janeza Damaščana in sv. Barbare, ob 10.00 sveta maša v Domu Deos,  ob 17.30 molitev za nove duhovne poklice. Ob 20.00 pevske vaje stolnega zbora.

Na prvi petek in god svetega Saba puščavnika, sveta spoved ob 7.00; 8.30 in 17.00. Ob 17.30 molitev za mir. Pri sveti maši prošnje vernikov. Ob 18.30 prihod  svetega Miklavža v stolnici in obdaritev za otroke.

V soboto ob 11.00 blagoslov obnovljenega župnijskega doma, ob 18.00 sveta maša v cerkvi Svetega Nikolaja. Katehumenat in mladi.

Na drugo adventno nedeljo ob 10.00 zahvala za življenje in za dostojanstveno umiranje. Sodelujejo otroci 7. razreda.

Razstava Sancta Mater Ecclesia Eda Zancota v Rotundi Bl. Elija. V nedeljo od 11.00 do 12.00 in po dogovoru.

Otroci molijo pri adventnem venčku in zbirajo darove za misijone. .

Bodimo v adventnih večerih več doma. Ne prodajmo se potrošniškemu 'veselemu decembru.'