Pomočnica kristjanov

Ne vemo, kako je nastal ta vzklik za Marijo. Viri kažejo, da jo je leta 345 sv. Janez Zlatousti klical s tem imenom. Izpostavil je Marijino materinsko skrb, da je nepogrešljiva njena priprošnja. To resnico so izkusili verniki in jo je potrdila Cerkev.

Na uvedbo praznika Marije, Pomočnice kristjanov sta vplivala predvsem dva zgodovinska dogodka. Bitka pri Lepantu 7.10.1571 je bila podprta z veliko molitve po vsej južni in srednji Evropi.  Drugi tak dogodek je bil v Napoleonovem času, ko je bil nasilno izgnan papež Pij VII iz Vatikana v Francijo. V ujetništvu se je z zaupanjem zatekal k Mariji in povabil Cerkev, da je je molila za njegovo vrnitev. Papež se je vrnil 24.5.1814 in rešitev pripisal Materi Božji, zato se 24. maja obhaja praznik god Marije, Pomočnice kristjanov.

Sveti Alfonz Liguori, cerkveni učitelj Cerkve, je veliko pisal o Marijini vlogi pri odrešenju. Dejal je: “Ona je močnejša od vsega pekla skupaj. Je najnežnejša zagovornica in najmočnejša zagovornica Boga, ki lahko doseže vse, kar si želi.” Še pred sv. Alfonzom je sveti Bernard iz Clairvauxa opeval Marijino mogočno pomoč, da se je treba v vsaki okoliščini obrniti nanjo in ji zaupati: “V nevarnostih, dvomih, težavah pomislite na Marijo, kličite Marijo! Njeno ime naj se ne umakne z vaših ustnic; nikoli ne dovolite, da bi zapustilo vaše srce. In da bi še bolj zanesljivo dosegli pomoč njene molitve, ne pozabite hoditi po njenih stopinjah.” 

 Poseben prispevek k širjenju pobožnosti k Mariji, Pomočnici so dali salezijanci. Njihov ustanovitelj sv. Janez Bosko je gojil veliko pobožnost do Marije, Pomočnice kristjanov. Ustanovil je tudi združenje častilcev Marije, Pomočnice kristjanov, z namenom in željo, da bi pričevali za pristno krščansko življenje po Marijinem zgledu in priprošnji. Pri nas se je češčenje Marije, Pomočnice kristjanov močno zakoreninilo tudi po zaslugi romarskega Marijinega svetišča na Brezjah. Slikar Leopold Layer je iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, leta 1814 (v letu Napoleonovega padca in rešitve papeža Pija VII.) naslikal izredno čutečo podobo Marije Pomagaj. Bog je po Marijini priprošnji podelil veliko dobrot in milosti. Mnogi so se zopet približali veri in krščanskemu življenju po iskreni spovedi. Marija je pomočnica in opora krščanske skupnosti. Cerkvi pomaga, da bi se verniki odprli in se dali voditi Božjemu Duhu, da bi bili po zgledu prvih kristjanov enega srca in enega duha, da bi ostali v resnici in bi v ljubezni in v vsakem pogledu rasli vanj, ki je glava, Kristus.(Ef 4,15) Pravo in zdravo Marijino češčenje vedno vodi k Jezusu.

Zaupati se Mariji pomeni najti pomoč in zaščito v nevarnostih in stiskah življenja in vere (prim. LG 66). Že sam naslov »Pomočnica kristjanov« izraža zavest, da je Marija zelo nežna in obenem odločna Mati. Med najstarejšimi molitvami, posvečenimi Devici Mariji, je znana Sub tuum presidium (3. stoletje), ki jo je Don Bosko pogosto molil in se neposredno nanašal na Pomočnico kristjanov. Pomočnica kristjanov materinsko brani Cerkev in kristjane pred sovražnikom s skrbjo in močjo.

Zaupanje v Pomočnico kristjanov je najboljši način za povečanje duhovne inteligence in poguma Gospodovih učencev, da se borijo proti napadom hudiča in zla v svetu. Marija, Pomočnica kristjanov, je tako prepoznana kot Mati težkih časov, ko se dogajajo vojne, druge preizkušnje in tudi preganjanja. Marijina pomoč spodbuja vernike, da se z otroškim zaupanjem obračajo k njej in jo kličejo kot Tolažnico trpečih, Zdravje bolnikov, Zavetje grešnikov, za tolažbo v stiski, olajšanje v bolezni in osvobajajočo moč v grehu. Ker je brez greha, more pomagati vernikom, da se odločno postavijo proti grehu in se osvobodijo od njega.( Mt 6,13)

Povabljeni smo, da trdno verjamemo v Marijino bližino in pomoč, v njen dar tolažbe in utehe, zaščite in spodbude, ki prihaja od Boga! Liturgična molitev pravi, da je Bog dal Brezmadežno Devico za Pomočnico in Mater krščanskemu ljudstvu, da bi se neustrašeno borili  v dobrem boju vere in, trdno zasidrani v nauku apostolov, samozavestno nadaljevali pot skozi nevihte sveta, dokler ne dosežejo popolnega veselja v nebeški domovini.

OZNANILA

Na tretjo postno nedeljo križev pot po sveti maši ob 10.00, ob 20.00 postni koncert:  G.B. Pergolesi, Stabat Mater: Katarina Zorec sopran, Ireneja Nejka Čuk mezzospran,  Teja Udovič Kovačič harmonika, Neža Verstovšek violončelo.

V ponedeljek, na god sv. Frančiške Rimske, ob 18.30 molitev za družine. 

V torek, na god 4o mučencev iz Armenije, ob 18.30 molitev za bolnike in češčenje.

V sredo ob 18.30 molitev za domovino pred  volitvami. Ob 19.30 večer v Pokrajinskem muzeju: Skupnost na temeljih zaupanja: Martin Nahtigal in dr. Sebastjan Jeretič.

V četrtek  ob 10.00 sveta maša v Domu Olmo, ob 18.30 molitev za duhovne poklice in češčenje.

V petek sveta spoved ob 8.40 in 18.40. Ob 18.30 molitev za mir. Zdržek od mesa.

V soboto delavna akcija na njivi v Tribanu ob 8.30. Ob 9.00 srečanje birmancev v Vipavi.  Ob 18.30 križev pot in sveta maša v italijanskem jeziku. Ob 20.00 srečanje za mlade.  

Na četrto postno nedeljo češčenje Najsvetejšega: dopoldne do 12.00, popoldne od 15.00: tiho češčenje, ob 16.00 italijanska skupnost, ob 17.00 Živi rožni venec, ob 18.00 Karitas in Župnijski svet, ob 18.30 sklep. Pri večerni sveti maši sodelujejo katehumeni.

Postni čas vabi k spreobrnjenju in zvestemu opravljanju poslanstva v družini, družbi in cerkveni skupnosti. Še posebej nas Cerkev vabi k molitvi za mir.