Glej, tvoja mati!

V Janezovem evangeliju beremo, da so poleg Jezusovega križa stale njegova mati, sestra njegove matere, Marija Klopajeva in Marija Magdalena.(Jn 19, 25) Svetopisemski razlagalec Fausti našteje dvanajst oseb povezanih s križem. Na eni strani štirje vojaki, ki so žrebali za Jezusovo suknjo, ki jo je spletla njegova mati. Na drugi strani Jezusa in dveh tovarišev še štiri ženske in Janez. Za vse, za prijatelje in sovražnike, je Jezusov križ središče, ki pritegne. Učenci so zbežali,(Jn 16,32) ostale so le ženske. Evangelist pravi, da so stale, kar je znamenje zvestobe in pričakovanja. Stati pod križem in gledati Križanega to je drža tistega, ki gleda skrivnost Boga in človeka, da bi vsak, kdor ga vidi in veruje, imel večno življenje.(Jn 3,14)

Papežev pridigar Cantalamessa pravi, da ni dovolj stati ob križu. Treba je stati ob Jezusovem križu. Ni dovolj srečati trpljenja, ampak ga je treba sprejeti in povezati z Jezusovim trpljenjem, da postane odrešilno. Pri tem se je treba odpovedati vsaki samozadostni moči in vzvišenosti, da sprejmemo Božjo milost, ki postane rodovitna. Sveti Pavel pravi, da moramo s svojim trpljenjem dopolnjevati Jezusovo trpljenje za svet, čeprav je odrešenik samo on.(Kol 1,24)

Marija izstopa v skupinici  žena pod križem. Ona je Jezusova mati in ljubi Jezusa. Bila je prisotna v Kani, ko je Jezus razodel svojo slavo in spremenil vodo v vino. Ta dogodek je predhoden dogodku križanja in razodetja Božje slave v Jezusovem trpljenju in žrtvi. Marijina bolečina in trpljenje sta presegala vse ostale. Marija je tam slišala Jezusovo prošnjo k Očetu, naj odpusti tistim, ki so ga križali.(Lk 23,34) V tem duhu je odpustila sinovim krvnikom. Evangeliji ne poročajo, da bi Marija kričala  in vpila, kot so to delale druge ženske. Cantalamessa pravi, da se modrost sveta kaže z besedami, Božja modrost pa se izraža z molkom. Bil je molk mučenja in zapuščenosti, podobno, kot ga je doživljal Jezus. Nemogoče je bilo kaj razumeti, kot, da se je Bog skril, da jo je zapustil. Poleg tega je bila prisotna kot mati obsojenca, hudodelca, upornika. Marija je tako doživela popolno odvzemanje in odrekanje od sebe ter od sina, ki je bil zanjo več kot ona sama.

V tej preizkušnji je pripeljala svojo vero in preizkušnjo do vrtoglave zrelosti. Bila je vzvišen primer samote, ki je značilna za najvišje mučeniško trpljenje. Vso to praznino in negativnost je premagala z ljubeznijo, ki je bila močnejša od trpljenja in noči. Po Jezusovem naročilu je sprejela nase breme in trpljenje sinov in hčera, ki jih je posvojila: njihove skušnjave, grehe in trpljenja. Postala je duhovna mati vseh ljudi. Popolna žrtev in vir največje komunikacije.  Ta ljubeča odmaknjenost je bila največji dokaz ljubezni v popolnem občestvu s trpljenjem in žrtvijo Sina, v čudoviti izmenjavi med človeštvom (grešniki) in Bogom. Veliki mariolog Laurentin pravi, da je ta Marijina žrtev in njena vera postala temelj vseh drugih dejanj v Cerkvi.

Božji načrt se tu opira na izjemno notranjost in rodovitno dinamiko, ki je značilna za ženske. Marija je kot mati izhodišče za Cerkev in občestvo z Jezusom Kristusom. Ona je primarna karizma v Cerkvi, izjemna in edinstvena pomočnica pri njeni ustanovitvi in spremljevalka na poti verovanja ter življenja. Kot prvotna vernica more prinesti Jezusa v svet v smeri Božjega kraljevanja in pripadnosti Jezusu. Spremenjeni pomen sveta je dosegel svoj višek v Jezusovi izročitvi v odrešenjsko smrt. (Heb 10,9)  Hkrati je bila Marija povezana z Jezusom skozi vse njegovo delo do križa,(Jn 19,25–27) do mere, ko jo je »prebodel« meč.(Lk 2,35; Jn 19,34) Marijino Božje materinstvo se je od Jezusa razširilo po človeštvu in mu dalo posvojiteljski pečat, ko je vzpostavila novo solidarnost ljubezni med Bogom in človeštvom.

Marija je Nevesta, ki predstavlja novi Izrael in njen Ženin je Gospod. Iz nje se bo rodil novi človek, ki ga predstavlja Janez, ki je po Jezusovi smrti vzel Marijo v varstvo in skrb. Ko je stala pod križem, je Žena-Nevesta srečala svojega Ženina in končno postala mati, ki rojeva novo človeštvo, ki je zedinjeno v ljubezni. (Jn 17,11.21-23)

OZNANILA

Na četrto nedeljo med letom birmanci prejmejo Sveta pisma ob 10.00. Blagoslov bralcev.

V ponedeljek, na praznik Jezusovega darovanja – svečnica, svete maše ob 9.00 in 18.00. Blagoslov sveč, ob 17.30 molitev za družine. 

V torek, na god sv. Blaža, pri vseh svetih mašah blagoslov za zdravje v grlu in na telesu. Ob 17.30 molitev za bolnike. Ob 19.00 zadnja seja Župnijskega pastoralnega sveta. 

V sredo, na god sv. Oskarja, ob 17.30 molitev za spreobrnjenje in odpuščanje.

V četrtek, na god sv. Agate, ob 10.00 sveta maša v domu Deos,  ob 17.30 molitev za duhovne poklice.

Na prvi petek in god japonskih mučencev, sveta spoved ob 7.00, 8.30 in 17.30. Ob 17.30 molitev za mir. Obisk bolnikov. Sveti oče spodbuja opravljanje prvih petkov. Zdržek od mesa.

Na prvo soboto ob 9.00 srečanje Živega rožnega venca. Ob 19.00 katehumenat in srečanje za mlade.

Romanje v Medžugorje od 27.2 do 1.3. Prijave Jure Ščulja 070 875 301.

Škofjeloški pasijon v nedeljo, 22. 3. Za avtobus koordinira dekan Janez Kavčič iz Šmarij. Karte si je treba priskrbeti.