Angeli, njihova podoba in poslušnost

Angeli so pogosto upodobljeni s krili. V prvih upodobitvah so jih predstavljali kot ljudi in brez kril. Netelesnost je včasih kazala nematerialni zemeljski element, kot veter ali ogenj. V Drugi Mojzesovi knjigi je Mojzes videl angela, ki se mu je prikazal v plamenu gorečega grma, ki ni zgorel. Na prvi upodobitvi nadangela Gabriela Mariji v katakombah Svete Priscile v Rimu iz 2.-3. stoletja je angel oblečen v tuniko, brez kril. Angel je rahlo nagnjen k Devici, ki sedi na prestolu in sprejema oznanilo.

Prva stoletja krščanstva so dajala prednost upodobitve angela v podobi človeka. Po štirih  stoletjih krščanstva ni bilo več nevarnosti, da bi angele zamenjali s poganskimi božanstvi.

Krila so povezana zlasti s srednjeveško umetnostjo. Pomembna prelomnica je bila v mozaikih slavoloka bazilike Marije Velike. Papež Sikst III je naročil ta mozaik leta 432, takoj po razglasitvi dogme o Marijinem božjem materinstvu v Efezu. Da bi se ji poklonili in dali še večji pomen, so postavili v središče apside Marijo na prestolu in jo obkrožili z množico angelov.

Kasneje, v 13 stoletju,  je Jacopo Torriti upodobil angele z velikimi, pisanimi krili. Prav tako je sredi tega stoletja Gaddo Gaddi naslikal angele s krili na kupoli krstilnice v Firencah.  Sicer so bili angeli upodobljeni kot diakoni, z dalmatiko, z veliko tuniko, ki je pokrivala vse roke, oziroma s širokimi rokavi.

Krila poudarjajo duhovno naravo angelov. V takratni kozmološki zasnovi sveta je veter predstavljal vmesno sfero med božanskim in svetom. Psalm pravi: »Vetrove dela za svoje poslance, za svoje služabnike plamteč ogenj.«(104,4) Izrecno so omenjena krila pri Ezekijelovih kerubih:«Slišal sem šum njihovih peruti kakor bučanje velikih vodá, kakor glas Mogočnega. Kadar so hodila, je bobnelo kakor hrup vojske; kadar so stala, so povešala peruti.«(Ez 1, 24) To zračno razsežnost angelov, ki je našla potrditev v njihovi lahkotnosti, nevidnosti in hitrosti, so poudarjali številni krščanski avtorji, od Izidorja Seviljskega naprej(570–636). Slikarji niso spregledali teh možnosti in so predstavljali angele kot povezovalce med nebeškim in zemeljskim svetom.

Svetopisemska besedila predstavljajo angele kot varuhe, glasnike, posrednike in tudi bojevnike. Ti 'moški' so tudi oboroženi, sijajni in grozni v svojih namenih. Ta podoba se je kasneje spremenila, ko so bili upodobljeni kot fantje in dekleta, skoraj vedno s krili. Od 4. stoletja so imeli v rokah palico, lilijo, palmo ali goreč meč, kadilnico, zastavo, trobento. V 12. stoletju se je uveljavila upodobitev angelov brez udov in le s krilatimi glavami, kar je izražalo njihovo netelesnost. Največji razcvet upodabljanja angelov je bil v baroku. Otroški angeli, okrogli in krilati so spremljali božične upodobitve in svete pogovore renesanse. Krilati angeli so posredniki med Bogom in svetom. Hkrati pa slavijo Boga s svojimi pesmimi in pomagajo ljudem pri duhovnem iskanju. Njihovi gibi se izvajajo s hitrostjo misli, saj niso podvrženi zakonom materije. Krila imajo le simboličen pomen pri izražanju njihove duhovne narave in poslušnosti Božjim ukazom.

Cerkveni očetje poudarjajo, da so angeli predvsem Božji služabniki. Njihova vloga je, da Bogu izkazujejo hvalo in zahvalo. To pa predvsem stalno, točno in z gorečo poslušnostjo. Zato je njihova posebna vrlina poslušnost. Avguštin spodbuja, naj služimo Bogu, izpolnjujemo njegovo voljo, da bomo postali kot Božji angeli. Angeli so poslušni Bogu in izpolnjujejo njegovo voljo kot način njihovega življenja in svobode. Mogočni so v tem, da izpolnjujejo njegovo besedo. Za redovnike ima uresničevanje Božje volje še poseben pomen, zato so jih pogosto imenovali 'angeli', Prav tako se meniška obleka lahko imenuje angelska. Približati se Bogu z vsem bitjem pomeni: ponižati se pred njim, ga ubogati, biti njegovi čisti služabniki, izpolnjevati njegovo voljo. To pomeni podreditev Jezusu in sprejetje njegovega križa. Angeli nam pomagajo, da se polno uresničimo v skladu z Božjo voljo.

OZNANILA

V ponedeljek  ob 18.30 molitev za družine.

V torek ob 18.30 molitev za bolnike. 

V sredo, na god kitajskih mučencev, ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Pri večerni sveti maši obhajilo pod obema podobama.

V četrtek ob 10.00 sveta maša v domu Olmo, ob 18.30 molitev za duhovne poklice.  

V petek, na praznik sv. Benedikta, zavetnika Evrope, sveta spoved ob 8.40 in ob 18.45. ob 18.30 molitev za mir.

V soboto, na god sv. Mohorja in Fortunata, ob 9.00 srečanje Živega rožnega venca.  

Opoldanski orgelski recitali ob 12.00.

Napovedi:

Teden duhovnosti v Trnju pri Pivki: mlajša skupina od nedelje 6. julija, zvečer do srede, 9. julija, popoldne, birmanci in mladi od srede 9. julija popoldne do sobote 12. julija, popoldne.