Zaročniška privolitev
Marijino privolitev Bogu pri oznanjenju moremo razumeti kot zaročniško privolitev neveste ženinu. V njej odsevajo mnoge zaveze in privolitve med Bogom in njegovim ljudstvom v zgodovini. Prav tako tudi vračanja po padcih, kot jih je je predstavil prerok Ozej za svojo nezvesto ženo, ki se je vrnila: »S teboj se zaročim na veke (…), s teboj se zaročim v zvestobi.«(Oz 2,21)
Vloga in pomen svobode je v odločitvi za ljubezen. Darovi so svobodni. Tesna vez med darom in svobodo je beseda: hvala. Želimo biti svobodni, da bi mogli spremeniti svoje življenje v dar, ga razviti, zasvetiti v hvaležnosti drugih. Zvestobo ljubezni je treba ohraniti v vseh okoliščinah in ne zbežati ob prvi preizkušnji. Ob svobodi zahteva ljubezen tudi določeno razločitev, prednostno izbiro, omejitev. Pristna ljubezen se omeji zaradi drugega, da se mu povsem posveti. To velja v odnosu do ljudi in do Boga.
V začetku je bil moški tisti, ki bi moral svobodno sprejeti Božji dar, pa ga je zavrgel. Pri oznanjenju pa je ženska, ki povsem svobodno sprejema Božji dar. Bog se je posvetoval z ženo, če mu posreduje človeško telo. Marija je poslušala, razmišljala, zahtevala dodatno pojasnilo in ponudila svoje sodelovanja pri njegovem načrtu.
Dejanje privolitve ni bila le izbira človeške svobode, ampak tudi dar Božje milosti, ker jo je v globinah njene duše navdihni Sveti Duh. Marija se je tako darovala Bogu v moči Svetega Duha. Nekdanji papežev pridigar Raniero Cantalemessa pravi, da Bog vlije v človekovo srce ljubezen, ki ga potem nagiblje, da dela, kar je njegova volja zanj. Po Marijini svobodni odločitvi je nastala človeška narava Božjega Sina v polni razpoložljivosti.
Božje delo v Mariji se je začelo z njenim materinstvom. Angel jo je imenoval keharitomene,(Lk 1,28) tista, ki je bila in ostane napolnjena z Božjo prisotnostjo-milostjo. Po vseh odpadih v zgodovini odrešenja je Marija zvesta zavezi z Bogom, vsa usmerjena v Božji dar in poslanstvo. Njen 'da' je človeško in Bože dejanje, človeško po naravi, Božje po milosti.
Vzhodna krščanska tradicija govori, da je bila Marija 'vsa sveta' (panaghata), kar pomeni, da ni imela nobenega osebnega greha in nobene upornosti Bogu. Latinska tradicija govori o Marijinem brezmadežnem spočetju, da jo je Bog v naprej obvaroval izvirnega greha. Edinstveno čistost in predanost Marije imenujemo brezmadežno spočetje. Kakor je bil Eden raj stvarjenja, je Marija raj Kristusovega učlovečenja.V njej se je odrešenje najprej uresničilo. Tega ni bila deležna zase, ampak zaradi Jezusa, da mu je pripravila pot na svet in ga potem materinsko spremljala.
Osnova za to pa je Marijina vera, ki se je od oznanjenja nadaljevala skozi vse njeno življenje. Drugi vatikanski koncil je izpostavil pomen Marijine vere in pokazal, kako je napredovala v veri, v njej rasla in se izpolnjevala.(C 58) Na tej poti ni imela druge varnosti in zaslombe kakor Božjo besedo. Jožef je ob Mariji uresničeval vlogo duhovnega očeta in spremljevalca, ki je ohranjal in ponavljal gotovost, ki je bila dana od Boga. Jezus je bil tako od vsega začetka hoten in ljubljen.
V vsakem človeku je neka vzorna podoba ljubezni. Hrepenimo drug po drugem in po bližini, zavarovanosti in darovanju. Ta ideal je imel Bog tako pri stvarjenju kot pri oznanjenju, ko je poklical Marijo za Mater svojega Sina. Nadškof Fulton Sheen je zapisal: »Ona je tista, ki jo ljubi vsak mož, ko ljubi ženo, naj se tega zaveda ali ne. Ona je ideal, ki ga hoče doseči vsaka žena, ki se ustavi ob sebi.(…) Ona je skrita želja po spoštovanju in nežnosti, ki jo ima vsaka žena. Ona je način, s katerim želi vsaka žena vzbuditi spoštovanje in ljubezen zaradi lepote njenega telesa in duše.«Ta odsev marijanske ljubezni čisti in polni človeške odnose, da moremo z njo vedno znova odgovarjati: 'Zgodi se po tvoji volji'. Ta volja je ljubezen, božja in človeška, povsem svobodna in predana. Zlasti pa odprta v življenje in pripravljena stopiti na pot darovanja do konca.
OZNANILA
Na tretjo adventno nedeljo zahvala za veselje pričakovanja.
V ponedeljek ob 17.30 molitev za družine.
V torek ob 17.30 molitev za bolnike. Začetek božične devetdnevnice.
V sredo ob 17.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Ob 19.00 večer v Rotundi: Božični angeli: župnik Primož.
V četrtek sveta spoved ob 8.30 in 17.30, ob 17.30 molitev za nove duhovne poklice. Ob 20.00 pevske vaje stolnega zbora.
V petek sveta spoved ob 8.30 in 17.00. Ob 17.30 molitev za mir. Spoved prvoobhajancev.
V soboto sveta spoved ob 8.30 in 17.30. Ob 19.00 katehumeni ter mladi.
Na četrto adventno nedeljo sveta spoved ob 7.30; 9.30 in 17.30. Ob 10.00 maziljenje bolnikov. Betlehemski ogenj.
Zahvaljujemo se za vaš dar duhovnikom in vse darove.
Hvala za procent dohodnine, ki ste ga namenili župniji. Lani je bilo nekaj sto evrov. Pri Svetem Marku so zbrali nekaj tisoč evrov. Pokažimo pripadnost župniji. Hvala.
Razstava Sancta Mater Ecclesia Eda Zancota v Rotundi Bl. Elija se zaključi v nedeljo ob 11.15.
Naslednji teden bomo priklopili obnovljene zvonove in uro. Hvala za darove.
Otroci molijo pri adventnem venčku in zbirajo darove za misijone.
Naj bo priprava čim lepša. Bodimo v adventnih večerih več doma. Ne prodajmo se potrošniškemu 'veselemu decembru.'

