Velika noč veselja

Velika noč je praznik veselja in upanja,to je veselje odrešenja, veselje presežene tragičnosti in obnovljenega življenja v telesu in duhu.

Velikonočno veselje izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo znanilo Božje besede. Sicer pa zasledimo ta star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju,na začetku in na koncu nekaterih psalmov. Vsakdanje besede in tudi filozofsko razmišljanje ne morejo zaobjeti naboja, ki ga predstavlja navdušenje nad največjim čudežem zgodovine. Za ta občutja je najbolj primeren izraz beseda aleluja. To pomeni svetlobo in izhod, osvoboditev in odrešenje, zlasti pa usmerjenost v neminljivo prihodnost.

Zato je tako pomembna prva apostolka Marija iz Magdale. Marija se za razliko od apostolov ni utrudila v iskanju Gospoda, iskala je kraj, ki predstavlja zadnji spomin na njega, ki ga je ljubila. Šla je zelo zgodaj h grobu, ko je bila še tema in vonj po smrti. Marija ni vstopila v prazen grob. Ostala je zunaj, ker ni iskala znamenj, ampak Gospoda. Ker ga ni bilo, ni mogla drugega kot to, da je jokala in ga iskala. Jezus je povedal učencem, da bodo jokali, vendar se bo jok spremenil v veselje.(Jn 16,20) Razlog tega veselja bo ponovno srečanje z Jezusom in tega veselja jim ne bo mogel nihče vzeti.(Jn 16,22-23)

Ljudje iščemo, toda to iskanje je lahko različno. V kapeli Scrovenov v Padovi sta naslikana Juda in Magdalena eden nasproti drugemu: iščemo lahko nekaj, da bi vzeli, ali da bi bili sprejeti od tega. Todi v bolečini se je treba obrniti. Marija Magdalena je morala spremeniti smer, šele tedaj je zagledala Jezusa (v.14). Jezusa ni mogoče iskati v smeri smrti, on je živ. Marija je stekla oznaniti Cerkvi ta dogodek. Njeno sporočilo je bilo kot žarek svetlobe za prestrašeno skupnost. Po bolečini in žalosti poroda pride veselje novega rojstva in življenja. Solze so porodna voda, iz katere prihaja Ljubljeni. Nekaterih stvari ni mogoče videti drugače kot skozi solze.

Nevesta je prišla iz joka in žalosti k srečanju z Ženinom, tisti, ki je zatajil Učenika, je po pogledu in joku prišel k veselju odpuščanja. V glasu Gospoda, ki kliče po imenu, odkrivamo, kaj mu pomenimo. Jezus je Gospod, Ženin in Učitelj, Večna Beseda, ki se je učlovečila in srečala svoje brate, da bi jih pripeljal k Očetu.

Vzporedno z dogajanjem na prvo veliko noč v Jeruzalemu je šla tudi pot dveh preplašenih učencev, ki sta se vračala nazaj v svoje staro življenje v trg Emavs. Razočarana sta se po poti pogovarjala o vsem, kar se je zgodilo v tistih dneh. Pri tem nista mogla nikakor sprejeti križa kot ključa odrešenja. Zelo nevpadljivo se jim je pridružil Jezus kot popotnik in se začel z njima pogovarjati o vsem, kar se je zgodilo. Bili so si vedno bolj blizu, dokler se niso sedli za mizo in je Jezus vzel v roke kruh in ga blagoslovil. Prav tako tudi vino. Potem sta ga spoznala, on pa se je umaknil.

Tako sta bila prevzeta in srečna, da sta še tisto uro odšla nazaj v Jeruzalem, da bi delila svoje veselje nad Jezusovim vstajenjem s še drugimi brati. Pot je bila naporna in tudi nevarna, vendar nista odnehala. Bratom sta spregovorila o Jezusovem obisku. Tudi učenci so jima posredovali izkušnjo srečanja z Jezusom. Janezov evangelij pravi, da so se učenci veselili, ko so videli Gospoda. (Jn 20,20)Veselje je prebivanje v ljubezni, ko smo združeni z Jezusom kot novi ljudje. (Jn 16,20) Lukov evangelij pravi, da so se ob Jezusovem obisku pojavljali še dvomi, ko pa jim je pokazal svoje telo in pozdravljene rane, so se čudili. Velika noč je veselje nad premagano smrtjo in hudobijo, veselja življenja, ki ne mine. Kljub temu učenci še vedno niso povsem verjeli, zato je vzel kos pečene ribe in ga pojedel. (Mr 24, 41-42)

Kjer je prisoten poveličani Jezus, tam je veselje najbolj varne prisotnosti, je življenje, ki traja. Veselje, ki ga praznujemo, izhaja iz vstajenja, ki je prvenec novega življenja in novega sveta, vstop v božje kraljestvo. Vsako srečanje je velika noč, izhod.  S tem očutjem spreminjamo svet, dajemo mu dušo in hvaležnost. Veselimo se velikonočnega veselja.

OZNANILA

Na tretjo velikonočno nedeljo začetek tedna molitve za duhovne poklice. Ob 17.00 sveta maša v cerkvi Svete Marije od zdravja v Semedeli v italijanskem jeziku. Ob 19.00 sveta maša za pokojnega papeža Frančiška.

V ponedeljek  ob 18.30 molitev za družine.

V torek in na god sv. Dominika Savio, ob 18.30 molitev za bolnike.

V sredo ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Pri večerni sveti maši obhajilo pod obema podobama. Srečanje za starše prvoobhajancev.

V četrtek ob 10.00 sveta maša v Domu Deos, ob 18.30 molitev za nove duhovne poklice. Koncert zbora Friulli Venezia Giulia ob 20.00.

V petek sveta spoved ob 8.40 in 18.00, ob 18.30 molitev za mir. Srečanje za mlade.

V soboto ob 12.00 sveta maša za strežnike. Ob 20.00 katehumenat. 

Četrta velikonočna nedelja je dan molitve za duhovne poklice.

V nedeljo 25. maja svetoletno romanje družin v Log pri Vipavi.