Marija, mati duhovnikov

Marija je na poseben način blizu duhovnikom, ker je povezana z Jezusom in njegovo odrešilno žrtvijo. Papež Benedikt XVI je 12. 8. 2009 spregovoril o tem odnosu. Utemeljitev te povezave je našel v učlovečenju. Ko se je Bog približal življenju človeštva, je potreboval svobodni 'da' ustvarjenega bitja. Čakal je na svobodno odločitev Matere. Na to je bil še posebno pozoren sveti Bernard. Marijin 'da' so vrata Božjega prihoda na svet. Njena podaritev je povezana z Jezusovo žrtvijo vse do njegovega odrešenjskega daru na križu..

Pred smrtjo, v ognjeni uri boja, je Jezus pogledal svojo Mater pod križem in ljubljenega učenca, ki je predstavljal vse bodoče učence in še posebej duhovnike. Mariji je rekel: »Mati, glej tvoj sin!« (Jn 19,26). Učencu pa je zaupal njegovo Mater: »Glej, tvoja mati!«(Jn 19,27). Evangelij pove, da je od tega trenutka učenec vzel svojo Mater »k sebi«. Grško besedilo pravi, da jo je vzel v globino njegovega bitja(»eis tà ìdia«). V tej luči je mogoče razumeti edinstveni materinski odnos med Merijo in duhovniki. Marija jim je naklonjena, ker so podobni Jezusu. Duhovniki so najvišji izraz njegovega srca in tako kot on predani poslanstvu oznanjevanja, pričevanja in približevanja Jezusa svetu. Po svojem zakramentalnem poistovetenju z Jezusom Kristusom se more vsak duhovnik čutiti ljubljeni sin njegove Matere. Kot je Marija po delovanju Svetega Duha spočela in rodila Božjega Sina, podobno tudi duhovnik v moči Svetega Duha rodi Jezusa v skupnosti ljudi z oznanjevanjem besede in podeljevanjem zakramentov,. Sveti Avguštin pravi, da Cerkev postane mati, saj s pridiganjem in krstom rodi v novo in nesmrtno življenje otroke, ki so bili spočeti v moči Svetega Duha in rojeni iz Boga. (Discourses 72 A, 8 (Misc. Agost. I, str. 164) Zato so cerkveni očetje imenovali krstilnico maternica, v kateri rojeva Cerkev otroke, Božjo besedo pa mleko, s katerim jih hrani.(Klemen Aleksandrijski, Pedagog, I, 6.[7] B) 

Koncilski očetje so spodbudili duhovnike, naj se ozrejo  v Marijo kot čudovit zgled pripravljenosti sprejemanja Božje milosti in posvečanja poslanstvu v službi skrivnosti odrešenja. Marijo so imenovali: Mati velikega in večnega Velikega duhovnika, Kraljica apostolov, Varuhinja duhovniške službe. Častiti in ljubiti jo morajo s sinovsko predanostjo.(PO, 18) Sveti arški župnik je rekel, da je dal Jezus duhovnikom vse, kar jim je lahko dal, zato jih želi narediti za dediče njegove Matere.

Predvsem jim je zaupal poslanstvo oznanjevanja njegovega evangelija. Kdor bo njih poslušal, bo poslušal Jezusa.(Lk 10, 16) Povzdignjeni so namreč na visoko dostojanstvo poistenja z njim, ob pa še vedno ostajajo bedni in krhki, ker jih satan preganja s svojo jezo in ljubosumjem. Zato potrebujejo podporo in posebno pomoč. Marija jih dobro pozna in nanje gleda s posebno naklonjenostjo, kot njene ljubljene sinove. Z milostjo jih podpira, da bi v Jezusovem Duhu reševali ljudi in kot 'dobri pastirji' posebej skrbeli za uboge ter oddaljene. Tako je bila blizu apostolov pred binkoštmi. Tam ni imela posebne vloge, ampak samo, da je bila skupaj z apostoli in drugimi verniki. Bila je preprosto z njimi in jih v ponižnosti ter molitvenem molku spodbujala pri veliki odločitvi gradnje Cerkve in oznanjevanja odrešenja v Jezusu Kristusu.

V zgodovini Cerkve Marija kaže in spodbuja, kako sprejeti Jezusa in njegovo kraljevanje. Podpira Cerkev pri ustvarjanju temeljne krščanske kulture, ki je v  povezavi božjega in človeškega na vsaki ravni in v vsaki stvari. Izraz 'Kraljica apostolov' pomeni odkriti svoje poslanstvo v posredovanju oznanila odrešenja v Jezusu Kristusu. Pobožnost k Mariji kaže na trdnost in zvestobo vere, ki ne kloni tudi v najbolj težavnih okoliščinah. Tudi za duhovnike je pomembno, da krepijo svojo vero ob češčenju Marije in priporočanju v njeno milostno spremljanje. Papež Janez Pavel II je rekel duhovnikom na veliki četrtek 1979: »V našem službenem duhovništvu je osupljiva in prodorna razsežnost bližine Kristusove Matere.« Marija v duhovnikih vidi svojega Sina Jezusa in jih ima za zenico svojega očesa. Daje jim veliko milosti, da bi se posvetili in reševali ljudi.

OZNANILA

Na četrto velikonočno nedeljo in nedeljo Dobrega Pastirja ob 17.00 ura molitve za duhovne poklice v Strunjanu.

V ponedeljek, na god Hozane Kotorske, ob 8.30 molitev za družine.

V torek ob 18.30 molitev za bolnike..

V sredo ob 18.30 molitev za spreobrnjenje in življenje. .

V četrtek ob 3.30 odhod romarjev Pompeje (pri Soči), ob 18.30 molitev za  duhovne poklice.

Na prvi petek in na praznik sv. Jožefa Delavca ter začetek šmarnic, prilika za sveto spoved, ob 18.30 molitev za mir.

Na prvo soboto in god sv. Atanazija, ob 9.00 srečanje Živega rožnega venca.

Na peto velikonočno nedeljo svete maše ob 8.00; 10.00 in 19.00.