Marijin molk

V Marijinem življenju moremo smo pozorni na njeno tiho spremljanje Jezusa v času njegovega javnega delovanja in poti v Jeruzalem. Sporočilo, ki ga je doživela pri oznanjenju, je razvijala in poglabljala vse življenje. V njegovo skrivnost je stopala vse od začetka, zlasti po rojstvu in v okoliščinah, ki so ga spremljale. Tiho je bila, ko so pastirji obiskali kraj rojstva. (Lk 2,16) Spregovorila ni niti ob prihodu modrih iz Vzhoda. Prav tako je s tesnobo v srcu vstala ponoči in z Jožefom odpeljala otroka v Egipt pred krvoločnim kraljem Herodom.

Še posebno je bila poklicana v tej drži, ko je od doma spremljala Jezusovo javno delovanje in se srečala z njim v tragičnih trenutkih na hribu križanja. Kardinal Ravasi govori o 'beli tišini', ko je v Mariji močno in globoko odzvanjal notranji glas Jezusove božanske drugačnosti. Ta tok 'bele tišine' je povezal njene neizgovorjene besede in neizražena občutja še posebej v času, ko je Jezus krenil na pot svojega javnega delovanja.(108) Doživela je, kako ga niso hoteli sprejeti v njegovem domačem kraju. Nazareški krajani so se spotikali nad njim, ker so bili prepričani, da so ga poznali, da je tesar in sin  Marije ter brat Jakoba, Jozeja, Juda in Simona ter mnogih sorodnic.(Mr 6,3)

Marija je nadaljevala pot vere po različnih postajah in dogodkih Jezusovega  javnega delovanja. Čeprav je bila na videz odsotna, je sodoživljala srečne dogodke tega poslanstva.(Lk 11,27-28) Ko je Jezus pokazal novo sorodstveno vez, je Marija poslušala, molčala in sprejela. Avguštin je poudaril, da je bilo pri Mariji bolj pomembno, da je Jezusova učenka, kot da je njegova mati.(Sermone 72A, 7) To vero je prepoznala Elizabeta ob srečanju z nosečo Marijo. Jezus se je želel odmakniti od Marije, da bi polno uresničil Božjo voljo. Na tej poti se je zopet približal Mariji, ki je prav tako romala v Jeruzalem. Tudi na križevem potu in na Golgoti se je z vsem srcem zavedala svojega poslanstva, da mora v vsem zaupanju sprejeti Božjo voljo novega materinstva.

V vsem tem dogajanju je bila Marija tiho, vendar prisotna. Nasilnim in posmehljivim besedam okolja pod križem je Marija dodala njeno bolečino poslušanja in zaupanja. Ta tišina je glas, ki je nagovoril preroka Elija na gori Horeb. Gospod se je razodel v 'glasu rahle tišine.'(1 Kr 19,12) Na Kalvariji je bil tihi glas njenega Sina in njen notranji glas, ki je bil povezan s poslušanjem vsega, kar je bilo rečeno o Jezusu.

Marija je stala pod križem. Papež Frančišek je zapisal, da je Marija 'stala' v najbolj gosti temi, toda 'je stala'. Ni odšla stran. Preprosto je bila 'tam'.(Splošna avdienca 10.5.2017)  Nepremičen pogled in neme ustnice, ki vendar govorijo. (Ravasi, 114)Marija je bila povsem prisotna, čeprav jo je trgala največja bolečina. V svojem zgovornem molku je izrekla najvišjo 'besedo', podobno kot pri oznanjenju: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!«(Lk 1,38)

Prav tako se je Marijin molk pomešal z bolečino in jokom, ko je sprejela v svoje naročje mrtvega sina Jezusa. Bolečina je bila zagotovo velika in strašna, a evangelist ne govori o njej. Zanj je bila bolj pomembna Marijina prisotnost ob Jezusu in njen molk. Sledila mu je na križevem potu in pod križem ter pri pokopu. Ni dopustila, da bi se njeno srce niti za trenutek ločilo od Njega. Čeprav je močno trpela, je bila njena odločitev, da ljubi Božjo voljo bolj močna, kot bi si želelo njeno materinstvo. Don Tonino je zapisal, da je Marija postala zemeljski podaljšek skrivnostne tišine nebes. Postavljena je bila za simbol tistih, ki želijo ohraniti skrivnosti ljubezni. In za vse nas, ki jih je hrup uničil, je ostala tiha zakladnica Besede. Marijina osredotočenost na Jezusa je bila ponižna in preprosta, ni se postavljala v svojem poslanstvu matere, ampak  je znala ustvariti prostor, v katerem se je pojavila resnica Božje ljubezni in prinesla svobodo ter polnost, ki jo ljudje iščejo. S tega vidika je tišina premišljevanja »prostor, v katerem lahko duh razpre krila« (A. de Saint-Éxupery).

Ljudska duhovnost je ob premišljevanju Marijine bolečine pod križem v osemnajstem stoletju uvedla pobožnost Žalostne Matere Božje, katere srce je prebodeno s sedmimi meči.

OZNANILA

Na nedeljo Božje besede prejmejo katehumeni Sveto pismo pri sveti maši ob 10.00. Zaključek molitvene osmine za edinost kristjanov.

V ponedeljek, na god sv. Timoteja in Tita,  ob 17.30 molitev za družine. 

V torek, na god sv. Angele Merici, ob 17.30 molitev za bolnike. Ob 18.40 sestanek katehetov.

V sredo, na god sv. Tomaža Akvinskega, ob 17.30 molitev za spreobrnjenje in odpuščanje. Ob 19.00 večer v Rotundi: psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik:  Izzivi vzgoje za današnji čas.

V četrtek ob 17.30 molitev za duhovne poklice.

V petek sveta spoved ob 8.40 in 17.40. Ob 17.30 molitev za mir.

V soboto, na god sv. Janeza Boska, svete maše ob 9.00 in 18.00 v italijanskem jeziku. Ob 19.00 katehumenat in srečanje za mlade.

Na četrto nedeljo med letom birmanci prejmejo Sveta pisma ob 10.00.