Sveta Gema Galgani in njen angel varuh

Ta svetnica se je rodila 12 marca 1878 v Castelnuovu blizu italijanskega mesta Lucca. V družini, ki se je mesec dni po njenem rojstvu preselila v Lucco, je bilo osem otrok, izmed katerih jih je pet umrlo v povojih. V teh letih, zlasti pa do leta 1897, je družino Galgani zadela vrsta težav in stisk: leta 1894 je Gino, njen brat bogoslovec. Spremljala ga je do konca in tudi sama zbolela za tuberkulozo ter tvegala smrt. V letih 1888–89 si je Gema na priprošnjo svete Margarete Alacoque čudežno opomogla.

V istem času so se začele njene izjemne mistične izkušnje: vsak petek je trpela Jezusove bolečine, potem je 8. junija 1899 je prejela stigme. To leto je med misijonom v Lucchi spoznala patre pasijoniste. Predstavili so jo družini Giannini, veliki in zelo verni družini, kjer jo je sprejeli skoraj kot hčer, zanjo je do  konca skrbela njihova hči Cecilia. V tej družini je spoznala duhovnika Germana Ruoppola iz reda pasijonistov, ki jo je kasneje duhovno vodil in usmerjal v življenju.

Posebnost njenih videnj je bil dobri angel, ki ga je sprejela in doživljala kot prijatelja in brata. Gema je čutila angela ob sebi, podnevi in ponoči, videla ga je, čutila, poslušala, ga spoštovala in ljubila. Nikoli je ni zapustil, tudi, ko je delala, molila ali se posvečala drugim. Če ji je kakorkoli spodletelo, jo je njen angel varuh – čigar oko je bilo vedno uprto v svetost Boga, okaral. In tako strogo, da se je bala, da bi tudi drugi, ki bi ga videli, občutili grozo.

Angel varuh ji je predstavljal vez med zemljo in nebom, med naravnim in nadnaravnim. Vse se ji je zdelo mogoče, imela je veliko zaupanje v njegovo priprošnjo in pomoč. Bog ga je postavil  k njej že pri rojstvu in je ni nikoli zapustil. Njemu je zaupala svoja opravila, svoja poslanstva, svoje zaobljube, svoje prošnje Jezusu, Devici Mariji, svetnikom, angelom in vsem nebesom. Zaupala mu je sporočila, ki jih je pošiljala ljudem, ubogim grešnikom, katerih potrebe ji je Bog razodel in katerih spreobrnjenje ji je zaupal. Angelu je z veliko preprostostjo zaupala pisma za svojega duhovnega voditelja, še posebej, ko jih ni mogla drugače posredovati ali pa je iz tehtnih razlogov želela to storiti, ne da bi kdo vedel. Vse je bilo stvar zaupanja, ponižnosti in ljubezni.

Revna, v gostoljubnem domu, prikrajšana za vsakršno svobodo, željna, da ne bi bila nikomur v breme, potrebna luči in pomoči v zadevah, ki so ji bile najpomembnejše, je nekega dne s svojo očarljivo preprostostjo molila k angelu varuhu očeta Germana, naj prevzame pismo, ki mu ga je napisala. In pismo je prispelo. Gospa Cecilia se je bala, da je to hudičevo delo. Enako je misli tudi monsignor Tei, ki je Gemi svetoval, naj se vzdrži takih dejanj, dokler ne bo jasno razumela, da je to Božja volja in delo. Oče German je po globokem premisleku imenoval ta pisma 'angelska pisma'. Zapisal je: »V resnici je moral sveti varuh v svoji srečni varovanki najti nekaj podobnega angelom; zato je lahko, ne da bi se preveč ponižal, z njo vstopil v družinski odnos.«

Gemina domačnost z njenim angelom je bila »preprosta, spontana, a polna globoke ponižnosti«. Bil je njen varuh, "kot drugi Jezus”, njen alter ego Predstavljal ji je povezavo  do povsem nadnaravne Ljubezni.

Proti koncu julija 1902, nekaj mesecev pred smrtjo, je Gema očetu Germanu napisala, da je prišel k njej angel in ga je hotela preizkusiti, če je res angel, rekla je: 'Če te je poslal Bog, pridi in te bom sprejela; če te je poslal hudič, ti bom pljunila v obraz.' Nato se je nasmehnil in počastil Božjo slavo. V njegovi prisotnosti se je sramovala in ga prosila odpuščanja. Obdarjena z milostmi je mogla pravočasno razločiti Božjega Duha in zlobno skušnjavo. 21. septembra 1902 je hudo zbolela, za Gemo je bilo to zelo temno obdobje, saj je ostala skoraj popolnoma sama in zapuščena. Celo oče Germano kljub vztrajnim klicem ni prišel pravočasno, da bi jo videl živo. Izgorjena bolj z ognjem Božje ljubezni kakor z boleznijo, se je preselila k svojemu trpečemu Jezusu na veliko soboto, 11. aprila 1903.

OZNANILA

Post in molitev v devetdnevnici za življenje in zavrnitev zakona o evtanaziji.

V ponedeljek, na god sv. Elizabete Ogrske, ob 17.30 molitev za družine.

V torek, na spomin posvetitve bazilik sv. Petra in sv. Pavla, ob 17.30 molitev za bolnike. Ob 18.30 srečanje za Karitas. Pri Sveti Ani ob 17.30 okrogla miza: Svetost življenja je lepa.

V sredo ob 17.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Ob 19.00 srečanje Kluba krščanskih izobražencev.

V četrtek ob 17.30 molitev za nove duhovne poklice. Ob 20.00 pevske vaje stolnega zbora.

V petek, na god Svete Marije od Zdravja in dan posta in molitve, sveta spoved ob 8.45. Ob 18.00 okrogla miza v Pokrajinskem muzeju: Pomoč pri končanju življenja: da ali ne? Ob 19.00 sveta maša v Semedeli. Ob 20.00 srečanje za nekdanje katehumene..   

V soboto, na god sv. Cecilije, ob 16.30 sveta maša v Kampel Brda, ob 19.00 katehumenat in mladi.

Na nedeljo Kristusa Kralja sodelujejo birmanci pri sv. maši ob 10.00. Spomin sv. Cecilije. Začetek tedna Karitas. 

Razstava Sancta Mater Ecclesia Eda Zancota v Rotundi Bl. Elija V nedeljo od 11.00 do 12.00 in po dogovoru.

Darovanje za svete maše za rajne v nabiralnik pred prezbiterijem.

Odpustki za pokojne, da se rešijo vic.