Angeli in sveta maša 2

Janez Zlatousti pravi: »Premisli, komu si blizu in s kom boš klical Boga – s kerubi. Pomisli na zbore, v katere boš vstopil. Nihče naj ne misli na zemljo (sursum corda), naj se ne izgubi v vsem zemeljskem in se cel ter celovit prenese v nebesa. Naj tam prebiva ob samem prestolu slave, lebdi s serafi in poje najsvetejšo pesem Boga slave ter veličastva.«  Drugje Zlatousti pripomni, da je Gloria in Excelsis petje nižjih angelov. Celo katehumeni se ji lahko pridružijo. Toda Sanctus je petje serafov; Vodi v samo svetišče Trojice in je tako »rezervirano za posvečene, krščene«.

Duhovnik pri liturgiji omenja serafe, ki dvigajo hvalnico Bogu, podobno kot je prerok Izaija dvignil Božje razodetje in ga posredoval drugim osebam. Hvalnico 'svet' pojemo vsi skupaj in na ves glas. S tem se razodeva tudi veličina Božjega usmiljenja. Spev serafov izraža sveti strah in češčenje, ki ga čutijo tudi najvišja duhovna bitja v navzočnosti Božje prisotnosti v evharistični prisotnosti Jezusa Kristusa. Tako moremo še bolj začutiti svetost evharistije, skrite v kruhu in vinu. Navzočnost angelov pri sveti evharistiji odkriva pomen nekrvavega obnavljanja Jezusove daritve na križu in poveličanja. Rimski kanon pravi: »Vsemogočni Bog, ponižno te prosimo, naj te darove tvoj sveti angel prinese na nebeški oltar pred tvoje Božje veličastvo, da bomo vsi, ki od tega oltarja prejmemo presveto telo in kri tvojega Sina, polni milosti in vsega blagoslova.«

Knjiga razodetja predstavlja angele v njihovi nebeški liturgiji, ki darujejo 'molitve svetih' pod podobo 'zlatih čas, ki so napolnjene z dišavami'. (Raz 5,8) Ta posredniška vloga angelov se razodeva v molitvi vseh molitev, osrednjem dejanju bogoslužja, Kristusovi duhovniški žrtvi. Kakor smo ljudje polni spoštovanja do svete evharistije, tako se Gospodu poklonijo tudi angeli in molijo k njemu. Janez Zlatousti pravi, da kakor ljudje sečejo palmove veje in mahajo z njimi pred kralji, da bi jih spodbudili k dobroti in usmiljenju. Podobno angeli predstavljajo češčenje pred Gospodom in njihovo priprošnjo za ljudi.

Sodelovaje angelov se razteza tudi na drugo liturgično življenje Cerkve in zlasti na obhajanje krščanskih praznikov. Tako obhajajo angeli Kristusove skrivnosti skupaj s Cerkvijo na zemlji. Gregor Nazianški je zapisal ob prazniku Gospodovega razglašenja: »Skupaj s pastirji slavite Boga; pojte mu hvalnice z angeli; pridružite se zborom nadangelov. Naj ta praznični dogodek združi moči tistih v nebesih in tistih na zemlji. Prepričan sem namreč, da se danes veselijo in praznujejo ta praznik skupaj z nami, saj so prijatelji Boga in človeka, tako kot tisti, ki nam jih David prikazuje, kako vstajajo s Kristusom po trpljenju, hodijo pred njim in se med seboj potegujejo, da bi dvignili vrata.« Ta zadnja misel bi se lahko nanašala na Psalm 23: »Vzdignite, vrata, svoje glave, vzdignite se, starodavne duri, da vstopi kralj slave.« Tu morejo biti prikazane moči, ki se dvigajo s Kristusom ob njegovem vnebohodu. Čuvarjem nebeških vrat ukazuje, naj dvignejo podboje, da bo mogel vstopiti Kralj slave. Kot so bili angeli prisotni v skrivnostih Jezusovega življenja in zgodovine, tako so še naprej prisotni v njegovem liturgičnem spominu, ki ga obhaja Cerkev. Janez Zlatousti pravi, da je za večji sijaj praznika vnebohoda povabil vernike, da ga praznujejo z mučenci: »Tukaj so prisotni angeli. Danes se srečujejo angeli in mučenci. Če želite videti angele in mučence, odprite oči vere in poglejte ta prizor. Kajti če je sam zrak poln angelov, koliko bolj je Cerkev! In če je Cerkev polna angelov, koliko bolj velja to danes, ko se je njihov Gospod dvignil v nebesa! Ves zrak okoli nas je poln angelov. Poslušajte apostola, ki to uči, ko ženskam naroči, naj si zaradi navzočnosti angelov pokrijejo glave s tančico.« (1 Kor 11, 3-16) O veliki noči piše cerkveni oče: »Pri današnjem prazniku ne sodeluje samo zemlja, ampak tudi nebo ... Angeli se veselijo, nadangeli se veselijo, kerubi in serafi se nam pridružujejo pri praznovanju današnjega praznika ... Kje je še prostor za žalost?«

Upam, da bodo v novem prevodu rimskega misala poimensko navedene vrste angelov v hvalospevu za praznik Poveličanja svetega križa. 

OZNAILA

V nedeljo ob 10.00 sveta birma. Večerna sveta maša ob 18.00. Ob 19.00 koncert zbora organistov: Sončna pesem. Zbor in orgle. Dirigent Marjan Grdadolnik.

V ponedeljek ob 17.30 molitev za družine.

V torek, na praznik sv. Simona in Juda Tadeja, ob 18.30 molitev za bolnike.

V sredo ob 17.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu.  

V četrtek ob 17.30 molitev za duhovne poklice. Ob 20.00 pevske vaje stolnega zbora.

V petek prilika za sveto spoved, ob 17.30 molitev za življenje in dostojno smrt.  

V soboto, na slovesni praznik Vseh svetih, svete maše ob 8.00; 10.00 in 18.00. Ob 15.00 na pokopališču. Obisk grobov po večerni maši.

V nedeljo Spomin vseh vernih rajnih. Svete maše ob 8.00; 10.00; ob 18.00 za pokojne škofe.

Razstava Sancta Mater Ecclesia Eda Zancota v Rotundi Bl. Elija odprta vsak dan od 17.00 do 18.00. V nedeljo od 11.00 do 12.00.

Sveti oče in naši škofje vabijo k molitvi rožnega venca za mir.

Glasbeni recitali na orglah ob 12.00.